Plesna tradicija
Bal ni bil nikoli le ples.
Beseda obstaja od 12. stoletja, iz latinskega ballare — plesati.
- 1834.
Kragujevac, dvor kneza Miloša
Prvi bal v Kneževini Srbiji je bil leta 1834 v Kragujevcu, na dvoru kneza Miloša.
V desetletjih, ki so sledila, so bili bali kraji srečanj, pogovorov, povezovanja in dogovarjanja. Na njih so se srečevali ljudje iz sveta politike, kulture, gospodarstva in umetnosti, dobrodelni bali pa so zbirali sredstva za šole, društva in druge javne potrebe.
- Šestdeseta leta 19. stoletja
Slovenske dežele in čitalnice
Tudi v slovenskih deželah je bil ples že dolgo del meščanskega in družabnega življenja, vendar se je plesna kultura do takrat razvijala v okviru tedanjih meščanskih krogov, pogosto pod močnim nemškim in avstrijskim kulturnim vplivom.
Od šestdesetih let 19. stoletja se začenja razvijati mreža slovenskih čitalnic.
- 1863.
Čitalnica v Kranju
Ko so leta 1863 odprli čitalnico v Kranju, se je po izvedbi pesmi »Hej, Slovani« začel ples, s katerim se je slovesnost tudi končala.
Čitalnice so bile prostori, kjer se niso le brale knjige, temveč so se ljudje zbirali, poslušali glasbo, prirejali predstave, predavanja in seveda plesali.
- 1898.
V Mariboru je ta ideja dobila svoj dom
Leta 1898 so zgradili Narodni dom, središče kulturnega in družbenega življenja mariborskih Slovencev. Pod njegovo streho so se znašli čitalnica, knjižnica, glasbena in dramska društva, v slavnostni dvorani pa so potekali koncerti, predstave, shodi — in plesi.
Tako so prostori srečanj postajali več kot prostori.
Postajali so kraji, kjer se je gradila kultura, povezovali ljudje in rojevale ideje, ki so trajale precej dlje kot en večer.
Bil je način, da se ljudje srečajo, da se različne kulture zbližajo in da iz enega srečanja nastane nekaj, kar bo trajalo.